Čas za novičke

Od zadnje objave je minilo že nekaj časa in od takrat do sedaj, se je zgodilo kar nekaj stvari.
Udeležil sem se dveh tekaških prireditev, dobil novo zaščitno opremo in naredil nekakšen plan kako oddirkati IM v Avstriji.
Pa tudi na očetovsto sem se že kar privadil ;) Najin sinček je pravi angelček in sem prav ponosen na vlogo očeta ;)
Pa gremo lepo po vrsti:

- 18.3.2012 sem se udeležil zelo lepega teka na obali POVEŽIMO SOLINE. V zimskem času sem opravil kar nekaj dobrih treningov teka, zato sem se odločil, da poizkusim teči kar se da hitro, pa da vidimo kaj to prinese. Takoj po štartu je šlo na polno in tudi tako se je nadaljevalo vse do cilja, kjer sem pritekel do 4.mesta absolutno in se spustil pod 30min (točno 29min48s). To je bil moj max. ta dan.

-25.3.2012 pa sem šel na MALI KRAŠKI MARATON, kjer sem tekel na 21km. Ker sem vedel, da je pipravljenost teka na visokem nivoju, sem tudi začel tako, a letošnje vreme ni bilo naklonjeno tekačem, saj je večji del trase pihal veter v prsa in to je zelo utrujalo in se poznalo na času. Na koncu sem bil s tekom zelo zadovoljen, sam sem dal vse od sebe in zasedel 9.mesto ABSOLUTNO in 3.mesto v KATEGORIJI s časom 1.18.23.

Poleg vsega pa sem letos dobil nove pripomočke, ki me bodo ščitili na kolesarskih treningih in v prostem času ter mi nudili več udobja in varnih kilometrov.
Sedaj mojo glavo in oči ščitijo izdelki CATLIKE.
Hvala trgovini PROBIKE WEAR za zaupanje.



Sedaj pa še moj plan dela in načrt za IM v Avstriji.
Letos zaradi vloge očetovstva ter dodatne službe v Ljubljani, treniram drugače kot sem bil navajen do sedaj. Opravim manj treningov, a tiste, ki jih opravim, delam kar se da z veliko intenzivnostjo.
Tako mi je do sedaj uspelo delati nekako 1 do 2 plavanja, 1 do 2 kolesa, 2 teka (vsake toliko tudi 3) na teden.
Ob takem sistemu treniranja in izvedbi pa sem sedaj opazil, da sem na tekaškem delu od lani napredoval, pri plavanju malo nazadoval, a še zmeraj zadovoljivo. Nivo plavanja se bo dvignil v maju in juniju, ko bom lahko plavalne treninge izvajal tudi v morju. Nekoliko peša kolo, ki pa ga bom dodal sedaj, ko bodo dnevi malo daljši in toplejši ter se bo dalo kolesariti zjutraj in zvečer.

Ob tem sistemu treninga sem se odločil, da bom letos za razliko od lani, malo manj tekmoval in bom mogoče na pomembnih tekmah, zaradi tega posledično bolj spočit in bom iz sebe lahko iztisnil še kaj več kot drugače. Prva pomembna tekma bo na sporedu 28.4.2012 DP v DUATLONU.

Pa še moj cilj za IM v AVSTRIJI glede na mojo zmožnost treniranja:
Ker vem, da je plavanje moja močnejša disciplina, še posebej ko je v igri neopren, bom na tekmi poizkusil s plavanjem in menjavo opraviti v 55minutah, kolo malo z rezervo, nekako tako kot lani-okoli 5ur in 5min z menjavo, bom pa poizkusil riskirati na teku in se približati času okoli 3ure na teku.
Če bo vse potekalo tako kot do sedaj, se lahko zgodi, da bom popravil svoj osebni rekord, ki znaša 9ur20min in s tem bom več kot zadovoljen.
Če mi to uspe, bom mogoče dokazal, da se lahko z drugačnim pristopom (ni vedno vse v količini) doseže dobre rezultate ali pa postavlja osebne rekorde.

Oprema in sezona 2012

V tem članku vam bom predstavil opremo, ki jo uporabljam v mrzlih zimskih dneh.
Ker sem človek, ki je po naravi zmrzliv in me v zimskih dneh na kolsu zelo hitro zazebe, sem iskal možnosti kaj dati na sebe, da ne bo tako hitro mraz. Potem pa sem po pogovoru z Denisom, solastnikom trgovine SPORTUS, preizkusil opremo SEALSKINZ. V uporabo sem dobil 3 pare kolesarskih rokavic, kapo in pa nogavice. Sedaj sem preizkusil že prav vse in moram povedat da sem več kot zadovoljen s temi izdelki. Moje roke in noge so tople in tudi vožnja v mrzlih dneh je postala prijetna;)

kolesarske rokavice SealSkinz za mrzle dni (za cca 5st. in manj)

kolesarske rokavice za malenkost toplejše vreme (za cca. 7st. in več)

kolesarsko tekaške rokavice za toplejše dni oz. prehodna obdobja

Vse rokavice so res kvalitetne, saj dihajo, ne prepuščajo vode ali vetra, ter imajo dober oprijem na krmilu. Segajo visoko čez zapestje, tako da je v povezavi z jakno ali majico onemogočen tudi vdor mrzlega zraka pod rokave.

Kapa, ki jo lahko uporabljete pri kolesarjenju ali pa pri teku. Spredaj je material, ki ne prepušča vetra, prav tako okoli predela useš, kljub vsemu pa še vedno diha, se lepo prileže glavi, ne tišči pod čelado, je lahka in zlahka pozabite da jo nosite;)

Dobil pa sem tudi nogavice, ki pa so bile zame zmagovita kombinacija, saj ne prepuščajo vode, vetra, kljub vsemu pa dihajo in ti nudijo toploto, ki skupaj z galošami v zimskih dneh ali sama nogavica v prehodnem obdobju pomeni rešitev za moje prste. Tako imam ob njihovi uporabi stopala vedno topla in suha.

Tako da, če je še kdo ki trpi za mrazom, mu lahko ti izdelki tako kot meni polepšajo zimske vožnje in jih naredijo toplejše.
Deniš še enkrat hvala, da si me seznanil z izdelki SEALSKINZ.


SEZONA 2012:
Ker sem z 22.1.2012 postal novopečeni očka in bo v tem obdobju prioriteta naš Mark, so se tudi plani za letošnjo sezono malo spremenili. Tako sem si letos zadal cilje zgolj vzdrževati natrenirano in potem drugo leto naprej z višjimi cilji, kjer se bom poizkusil v Frankfurtu 2013 na Ironmanu kvalificirati za Svetovno prvenstvo na Hawaije v kategoriji M35.

Tako je cilj, da bi letošnjo sezono plaval nekako 1.25/100m, naredil toliko kolesarskih treningov kolikor bom lahko in pa na teku obdržati sedanje čase:
10km okoli 35min30s, 21kkm okoli 1ura18min, ter maraton v Padovi (22.4.) okoli 2uri45min.

V programu pa imam tudi Ironman v Rothu, kjer pa si ne želim drugega, kot pa dobro dirko in iz nje potegniti toliko kolikor bom takrat max. sposoben.
Je pa še ena želja, ki pa je odvisna zgolj od časa. To je dvojni Ironman v Murski Soboti. To pa bom videl postopoma, kako bo s časom za treninge.

Moj pogled na stanje triatlona v Sloveniji

Že kar nekaj časa razmišljam, kako bi lahko povedal svoje mnenje o trenutnem stanju triatlona v Sloveniji, pa nikoli ni bilo pravih možnosti, saj naša triatlonska zveza že kar lep čas ni imela kakšnega srečanja, na katerega bi bili vabljeni tudi klubi oz. društva. Ker mislim, da tega še nekaj časa ne bo, sem se odločil, da mnenje javno objavim na svojem blogu, mogoče pa začne po tem članku kdo drugače razmišljati.

Ker sem mnenja, da je triatlon zelo lep in zdrav šport, predvsem zaradi razvijanja celotnega telesa, ter uživanja v treh različnih športih v naravi (z izjemo bazena), je potrebno narediti nekaj več, da bi triatlon v Sloveniji pridobil večjo prepoznavnost in s tem tudi veljavo. Kajti tako kot se dela sedaj, ne vem če je pravilno in tudi ne pripelje veliko novih otrok oz. mladine v ta lep šport. Vsi pa vemo, da na mladih svet stoji.

Kar me zelo moti je ažuriranje internetne stani triatlonske zveze Slovenije. Od njene zadnje objave je že skoraj 2 meseca. Če pogledam člane reprezentance, se v njej pojavijo imena nekaterih, ki že vsaj leto dni niso več aktivni v triatlonu. Smo ena izmed zadnjih zvez, ki še nima objavljenega koledarja slovenskih tekem v letu 2012. Prijavo tekem za leto 2012, je bilo potrebno oddati do 5.10.2011, z namenom, da se bodo datumi prireditev oglaševali že na največji tekaški prireditvi v Sloveniji - Ljubljanskem maratonu. Super ideja, zelo slaba realizacija. Koledarja pa ni še danes, pa smo 7.1.2012.

Še ena stvar, pri kateri je naša zveza ena izmed redkih, ki še nima tega urejenega - nimamo ločenega vrhunskega športa od rekreacije. To sta zame dve povsem ločeni veji in ne moremo vse metati v isti koš.

Jaz osebno sem rekreativni športnik in ne morem zaradi rezultatov, ki jih dosegam, spadati v kategorijo profesionalnih – vrhunskih športnikov, tako kot si večina triatloncev misli. Sam hodim v službo in šport oz. triatlon, jemljem kot razvedrilo, druženje in ohranjanje telesne kondicije. Če pa je trenutno stanje v slovenskem triatlonu takšno, da so moje uvrstitve na tekmah med prvih 5, pa to še ne pomeni, da sem profesionalni športnik. Tu je lahko krivo to, da ni podmladka, na katerih bi lahko delali kasnejše rezultate.

Zame je vrhunski ali profesionalni športnik tisti, ki se lahko dostojno primerja s triatlonci na Evropskem in Svetovnem pokalu oz. na Evropskih ali Svetovnih prvenstvih, tam dobiva točke, si s tem izboljšuje mesto na lestvici, ter se vsaj poskuša boriti za nastop na Olimpijskih igrah.Pri mlajših kategorijah pa je to perspektivni šport, ki zopet pomeni, da so z rezultati v ospredju oz. vsaj v prvi polovici, na tekmah njihovega ranga. Le takšni rezultati postanejo zanimivi za sponzorje ali za objave v medijih.

Trenutno imamo v Sloveniji potencialno kandidatko za nastop na Olimpijskih igrah v Londonu, kar bi bilo za Slovenski triatlon zgodovinski dogodek, pa sem o njej zasledil zgolj dva ali tri članke. Prav tako imamo perspektivno mladinko, ki se bo v boj za olimpijsko kvoto podala do leta 2016, o njej pa nisem zasledil niti enega konkretnega članka.

Opažam pa veliko člankov in objav o tekmah, ki so v drugem rangu, ki se jih udeležujemo rekreativci (Ironman, Ultraman, razne izpeljanke triatlona, reportaže s svetovnih prvenstev raznih age-grouperjev...).To me seveda ne moti, da ne bo pomote, vse objave o triatlonu so dobrodošle, vendar je vse to rekreacija in to je treba ločiti od vrhunskega športa.

Poglejte samo reportaže na televiziji, vedno in povsod se kaže oz. govori samo o vrhunskih športnikih, pa naj bo to Olimpijski triatlon ali pa Svetovno prvenstvo v Ironmanu na Hawaiih. Rekreativci smo zgolj dopolnilni program. To je potrebno sprejeti in tudi ločiti, tudi v Sloveniji.

To da nekdo osvoji visoko mesto na Ironmanu ali Ultramanu, se ne more primerjati z rezultati, ki jih je letos dosegala naša triatlonka na Svetovnih in Evropskih pokalih.

Pri nas pa se vse to enači oz. daje včasih večjo veljavo drugim rezultatom, kot so rezultati, ki te mogoče pripeljejo do Olimpijskih iger, ki so največji dogodek v karieri vrhunskega športnika.

Kako so Olimpijske igre pomembne pove tudi podatek, da se je za morebitno vozovnico v Londonu, nastopom na Ironmanu in podobnih razdaljah, odpovedal eden najboljših triatloncev v Ironmanu in pol Ironmanu Chris McCormack (2xzmagovalec Hawaiiev), ter sedaj nastopa na Svetovnem pokalu, kjer pridobiva pomembne točke (ali mu bo uspelo ali ne, bomo še videli).

Upam, da bo ta članek mogoče naredil kakšen premik v slovenskem triatlonu oz. pri vodilnih na triatlonski zvezi Slovenije in da se bodo počasi stvari obrnile na bolje.