Poročilo prvega zaključenega IRONMANA:
Plavanje:
Že pred samim štartom sem se odločil da plavanje ne grem na "polno" in tako je potem tudi bilo.
Po kakšnih 400m sem v vodi našel Evo Dolinger in potem lepo z njo in še z nekaterimi odplaval proti menjavi. Za to potezo sem se odloćil, da se slučajno ne bi ponovila zgodba iz lanskega leta...
Pa tudi glede na rezultate plavanja iz St.Poeltna je bila Eva zame super tempo. Tako sem razen prvih 400m kjer je potekala borba za položaj v plavanju zelo užival in sem se lahko osredotočal tudi na pravilno tehniko plavanja (predvsem drsenja), da je bila poraba energije čim manjša. Poleg tega pa sem se že v vodi odločil, da poizkusi prvi krog kolesa peljati z Evo, potem pa bomo vidli kako bo...
Menjava:
Sama menjava je potekala brez težav. Hitro sem slekel neopren, nadel čelado, očala in številko ter se podal h kolesu, kjer je sledilo 180km kolesarjenja...
Kolo:
Na kolesu sem se poizkusil kar se je dalo hitro obuti, zaužiti gel in kolesariti v zastavljenem planu.
Pred tekmo sem se odločil, da na kolesu jem samo trdo hrano, kar se je izkazalo za pozitivno. Jedel sem na vsakih 20min (1/3 MAXIM ploščice), ter na vsakih 15min pil energijsko pijačo THE EDGE.
Prve 2km kolesarjenja sploh ne veš kako si prekolesaril, ker samo poslušas gledalce kako se "derejo" in te vzpodbujajo ko se ti odpravljaš na "dolgo" pot.
Potem sem c.a.a. 5km kolesaril sam in gledal kdaj me ujame Eva, ki je slabše opravila menjavo... Ko me je dohitela, sem lepo v njenem ritmu kolesaril naprej. V prvem delu mi je pulz na kolesu padel pod 140, kar je bilo zelo optimistično za nadaljevanje. Ko so me prehitevali drugi, se nisem zmenil zanje in se le držal zastavljenega plana. Po slabih 20km sem se odločil da vprašam Evo če se izmenjujeva pri narekovanju tempa. Bila je za to potezo in potem sva na tak način nadaljevala kolesarjenje. Ko pa so prišli prvi vzponi, pa sem videl, da Eva ne zmore mojega tempa, ki pa tudi ni bil močan (pulz je na najtežjem delu proge šel "le" do 160)in zato sem se odločil, da grem naprej sam. Kmalu zatem me ujame skupinica 4 in z njimi zaključujem tudi prvi krog. V tem delu smo tudi ujeli skupino v kateri je bila Lucie Zelenkova (iz vode je prišla kot 4). Prvi krog sem zaključil v času c.a.a. 2uri 27min in bil še zelo svež. Ker letos na okrepčevalnicah ni bilo powerbara, sem zjutraj oddal vrečko special service, v kateri sta bila 2 bidona s pijačo THE EDGE.
Na tem predelu sem zamenjal bidona in se podal še v 2 krog. Šlo je super. Še naprej sem lepo jedel in pil, da mi potem na teku ne bi zmanjkalo energije. Tudi 2 krog mi ni delal večjih preglavic. Še vedno sem kolesaril v svojem tempu in se nisem oziral na tiste ki so me prehitevali. 2 krog sem zaključil s časom c.a.a. 2uri 32min, kar je pomenilo, da bo skupni čas pod 5 ur, kar je bil tudi moj prvotni cilj.
Menjava:
Zopet je šlo vse gladko, le malo več časa sem porabil ko sem obuval nogavice CEP, ki pa so zopet pokazale svoje značilnosti (tisti, ki jih še ne uporabljate, vam jih toplo priporočam). Preden sem začel s samim tekom pa sem moral obiskati še WC, kjer je bilo potrebno opraviti veliko potrebo.
Tek:
Začel sem sproščeno in lahkotno. Noge so bile sveže in korak je stekel. Začel sem v zastavljenem ritmu (med 4.20 do 4.30 na km). Na vsaki okrepčevalnici sem seveda veliko pil in se močil z gobami. Po slabih 10km pa sem uvidel da v takšnem tempu ne bo šlo do konca. Takoj sem se odločil, da ne pretiravam in ne grem preko svojih zmožnosti. Odločil sem se, da tečem v ritmu ki mi bo lahkoten pa naj bo to 5min/km ali se počasnej...In res, takoj ko sem to naredil so ure na GARMINu pokazale da je tempo okoli 4.45/km. Počutje pa je bilo super. Zato sem potem tudi vzstrajal v takšnem ritmu. Seveda brez težav na teku ni šlo. Moje so bile vrjetno še najlažje oblike. "Samo" 3 krat sem zavil na WC na veliko potrebo, vendar se s tem nisem obremenjeval, ker če mora biti nekaj opravljeno, pač mora biti:) Vendar na samem teku nikoli nisem čutil krize da ne gre naprej, razen tega da sem spustil tempo. Vrjetno tudi zaradi tega, ker sem imel v glavi samo eno- CILJ! In tako je potem tudi prišlo do tega, da sem po 9urah 20min 10sek prečkal ciljno črto in postal IRONMANec.
V cilju nepopisno veselje, ki je kar trajalo in trajalo...
Tu bi se rad zahvalil vsem, ki ste navijali in me vzpodbujali, tako na sami tekmi kot tudi doma v Sloveniji...
Rad bi se zahvalil tudi sponzorjem in opremljevalcem, ki verjamejo vame in mi pomagajo na moji športni poti.
BREZ VAS BI BILO VSE ŠE TEŽJE!!!
Sedaj nekaj dni regeneracije, potem pa naprej. Izdelani so tudi že okvirni plani za IM 2010. Ki pa naj bodo zaenkrat še skrivnost.
Več slikovnega gradiva v kratkem.
LP
IRON Peter;)
REZULTATI:http://www.championchip.at/mirror/results/show_results_db.php?veranstnr=11035&racenr=1
torek, 7. julij 2009
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar